Danes sem bila na masaži in se po njej odpravila proti Kamniški Bistrici, ker sem si želela malo samote, v gozdu, ob vodi. Ko sem prispela na izhodišče je začelo deževati. Sedela sem v avto in razmišljala, ali grem ali ne. Bila sem sicer dobro pripravljena, saj sem s seboj imela sicer vso potrebno opremo od gamaš, derez, pohodnih palic, palerije in dežnika.
Pogledala sem napoved, a kazalo je, da bo še kakšno uro rahlo deževalo. Nisem se morala odločiti ali mi odgovarja it ven, na pohod v dežju, ali ne. Bila sem tudi utrujena od terapije.
In zgodilo se je… Odprlo se mi je srce in začutila notranji vzgib, da grem, neglede na vse. Preoblečem se, preobujem in pripravim.
Grem.
In kako je bilo lepo.
Začutila sem hvaležnost mati Zemlje, da sem z odprtim srcem sprejela vremenske razmere in ne glede na to šla tja, kamor sem si želela. Radostna, hvaležna, zadovoljna. Hodila sem in opazovala, se povezovala z drevesi, potočkom, rastlinami. Uživala v samoti, saj po poti nisem srečala nikogar.
Zemljo boli, ko mi želimo samo sonce in samo ”lepo vreme”. Zemlja rabi dež, da se čisti, rabi nevihte, da transformira. Ona s tem odnaša iz površine Zemlje nizke vibracije in sidra visoke. Zato je tako zelo pomembno, da jo mi pričnemo pri tem podpirat. Pomembno je, da sprejmemo in podpremo njene procese. Da ji držimo varen prostor, da lahko draga Zemlja izrazi vse to, kar mora izraziti. Pravzaprav ona pomaga nam!
Za primerjavo… si predstavljaš, da prideš k meno na individualno terapijo, da zdraviš svojo notranjo travmo, jaz pa te obsojam, ko pričneš jokati in transformirati? Govorim ti, da moraš biti samo vesel, srečen in cel čas sijati? Hja, žal ne gre tako. Vse ima enako vrednost: tisti občutki nizke vibracije imajo za nas tako velik energijski potencial, tiste visoke vibracije pa itak sijejo same od sebe. Zato je oboje enako vredno!
In naslednjič, ko bo zunaj dež in ko ti to ne bo odgovarjalo, se spomni na ta zapis in sprejmi dež mati Zemlje, podpri jo, drži ji varen prostor in ji dovoli, da gre čez svoj proces.
Z ljubeznijo,
Maja