Čutit sebe in bit povezan s seboj je ključno za naše življenje. Brez te globoke povezave z vsemi deli nas živimo na avtopilotu. In življenje na avtopilotu prinaša neprijetne občutke, stiske, bolečine, ločenost, ki lahko vodi tudi v različne bolezni. Povezanost z drugimi je smisel odnosov. Čutenje sebe in drugega je nekaj najlepšega. Ta iskrena, ranljiva povezanost v ljubezni, pa tudi čutenje drugega, oziroma drugem držati varen prostor, ko ta čuti svojo notranjo bolečino je nekaj najlepšega, kar lahko doživimo. To nas globoko izpopolnjuje. Povezanost z naravo nas ravna v naše naravno stanje našega bitja. Cikličnost narave nas spodbuja v našo lastno cikličnost (tako ženske, kot tudi moške), mir, ki ga lahko občutimo, ko smo povezani z naravo nas vrača v naši notranjo umirjenost in tišino. Preko narave se lahko povezujemo z večdimenzionalnim nivojem bivanja tukaj na tem planetu. Ogromno elementarnih bitij je v naravi, ki si želijo naše povezave, pa tudi mi, znotraj sebe, hrepenimo po ponovni povezavi s temi bitji. Ta povezanost s sabo, drugimi, bitji narave je božansko doživljanje svojega življenja. Je izražati svojo lastno esenco, kreacijo, je živeti sebe, svojo pot. Vsi hrepenimo po zlitju s sabo, po globoki povezanosti z drugimi in s svetom – če se tega zavedamo ali ne.
Zakaj pa se ne čutimo in zakaj se ne moremo globlje povezati?
Glavna težava so travme, ki so zapisane v naših telesih.
Travme so lahko večje ali manjše. Lahko so dogodki, ki so nam povzročili več
bolečine ali takšni manjši dogodki, pri katerih nas je nekaj prizadelo. In
travme nas ločujejo od sebe, od drugih, od narave, od življenja. Travme lahko
delujejo kot pregrada, ki nas ločuje od naše prvinske narave našega bitja. Več
kot je travm zapisanih v nas, v našem telesu, bolj smo ločeni od sebe in
okolice.
Zavedati se moramo, da se travme prenašajo tudi generacijsko, veliko smo prejeli od naših prednikov in prednic. Travme so lahko tudi kolektivne iz okolice, kjer živimo.
In vse to, kar je bolečega v nas, nas ločuje od tega, da bi živeli sebe, svoje življenje. Ločuje nas od tega, da bi bili srečni, zadovoljni, izpopolnjeni, opolnomočeni.
Več kot je bolečega v nas, bolj smo ločeni, bolj izolirani, manj kot je bolečega v nas, bolj se čutimo, bolj smo povezani, bolj smo v stiku z svojim bitjem.
Kako pa se lahko ponovno povežemo s sabo in z okolico?
Že majhna dejanja nas lahko izredno podprejo. Vzeti si čas, da začutimo svoje telo je ključno. Gibanje, joga, ples. Meditacija nam lahko pomaga, da začutimo še druge ravni sebe. Svoja čustva, opazujemo misli, čutimo svojo energijo. Bosonoga hoja nas prizemljuje in umirja, dotikanje dreves, trave, rožic nas sprošča in povezuje s sabo in naravo. Podpirajo nas energijske tehnike, zdrava hrana, dobra izvirska voda. Dovolj spanja in počitek in aktivnosti, ki nas polnijo. Seveda pa je ključno, da razrešujemo travme, ki so globoko zasidrane v nas. Da spuščamo neprijetne situacije, odnose, predelamo izgube.
In prav zato je ena izmed mojih glavnih nalog, tu na tem planetu, da pomagam zdravo in varno izpuščati travmatične dogodke iz nas – iz telesa, iz čustvenega, mentalnega in energijskega nivoja. Pomagam, da se ljudje ponovno začutijo, da doživijo sebe, v svojem notranjem miru in ljubezni.
Ta proces pa ni ekspresen. To je način življenja, to je predanost sebi, to je odločitev, da se želimo ponovno povezati s svojim namenom in izkušati življenje s polno žlico, kar je v naši naravi.
Zato odpiram prostor, da te podprem na tvoji poti, da ti pomagam spustiti tiste bolečine, ki te ovirajo, ki ti stojijo na poti do tvojega polnega življenja. Na voljo so individualne terapije in skupinske delavnice.
Piši mi za več informacij na maja@majaea.si .
Z ljubeznijo,
Maja
