Za mano je drugi vikend šole Marka Pogačnika, ki sta ga tokrat vodila Maša in Gregor. V petek smo se dobili v Premančanu nad Ankaranom, kjer smo bivali v domu Sonček. Čudovit kraj nad morjem, kjer pogled sega globoko do Hrvaške in Italije.
V soboto zjutraj smo se podali do naselbine, ki je bila prvotno ustvarjena v bronasti dobi in doživljanje tam je bilo fantastično. Zaznavala sem banko božanskih kod, zakladnica znanja, ki je locirana pod ruševinam naselbine. Vse kar obstaja v tem vesolju je nekako shranjeno tam. Prisotnih je veliko svečeniških kod, božanske ženske energije, miline in lepote. Čutiti je bilo starodavne obrede, ki so te tam izvajali, s katerimi sem se lahko globlje povezala. Odprla sem se kraju, da me je zdravil in jaz njega. Energije so bile tako intenzivne, da sem imela občutek, da se bom kar razlila.
Le korak stran od naselbin smo raziskovali majhno mlako, ob kateri sem čutila močno prisotne kode svete ženskosti. Videla sem svete ženske, ki so se včasih tam negovale, umivale, povezovale z elementarnimi bitji vode. Pa še veliko vilinskih energij je bilo prisotnih. Oh, kako so me pobožale navznoter.
Naprej smo odrinili do starega hrasta, ki nas je vse poravnal v notranje ravnovesje. Hrast, ki uteleša božansko moško energijo je znotraj mene spodbudil proces svete notranje poroke. Znotraj mene sem zaznavala čutno, pretočno združevanje moje ženske in moške energije. Energiji sta plesali med seboj in ustvarjali novo, skupno kvaliteto. Iz dualnosti v enost. Iz ločenosti v združenost. Neverjetno ganjena in hvaležna za to globoko popotovanje k sebi.
Popoldan smo se podali do Starih Milj, kjer sem doživljala globok spoj z samim središčem Zemlje. Povezala sem se z božanskim zlatim žarkom iz centra mojega materničnega vratu dol, vse do žarečega ognja Zemlje. Tako globoko prizemljena, utelešena in stabilna. V sebi. Nadaljevali smo s skupnim zdravljenem prostora, ki me je popolnoma obrnil, preko mene so tekle svetlobne kode v light languageu, prostor se je čistil nasilnega uničenja, ki ga je doživel dolgo nazaj.
Dan smo zaključili v Debelem rtiču, kjer smo se iz klifa povezovali z morjem, elementarnimi bitji vode, delfini in kiti. Morje me je pobožalo in doživljala sem, kot da se kopam v globini oceana, kjer sem čutila stik vode po celi koži. Občutek brezčasja, brez težja, enost z morjem.
V nedeljo smo se odpravili še bližje k morju, v Strunjan in se povezovali s kaminimi stenami v sodelovanju z morskimi valovi. Spet me je preplaval občutek notranjega združevanja moške in ženske energije, igrivost, radost in življenje se je združevalo znotraj mene. Oh, kak občutek enosti.
Nadaljevali smo pri megalitu pod Križem, kjer sem zaznavala nekakšen mejnik med božanskim in zemeljskim. Med zgoraj in spodaj in prejela nalogo, da podprem prostor, da se združitev božanskega in zemeljskega izvede hitreje, še bolj gladko.
Po vzponu smo se ustavili pri drevesu, ki raste tik ob prepadu, kjer sem doživljala globoko varnost. Tisto resnično varnost, da je varno bit v telesu, da je varno doživljat sebe in svet, da je varno bit na tem planetu. Da je varno polno živet. Tisti resnično globoko varnost in se spomnila sem se obdobja, ko sem bila še v maternici, ko sem prvič, v tej inkarnaciji doživljala to globoko varnost. Ganjena sem bila ob čutenja in hkrati hvaležna, da sem znotraj sebe prebudila še globlje potenciale bivanja tu, na tem planetu.
Na naslednji lokaciji sem izhajala iz vizualizacije globokih korenin in široke krošnje in doživela globoko celovitost znotraj sebe. Iz srčne čakre sem se začela širiti in zaobjela cel planet. Doživela sem res globoko hvaležnost in nekako zlitje s celim planetom. Jaz sem del Zemlje in Zemlja je del mene. Tako hvaležna sem za to čutenje in to prebujenost mojega notranjega stanja. Zadnje mesece res ogromno delam na tej spojitvi z Zemljo, na tem občutku, da je varno živet in ganjena sem, da sem stopila še korak dalje v svobodo bivanja tu, na tem planetu.
Zaključili smo pri cerkvi Marije v Strunjanu, kjer sem se še bolj zbližala s kvalitetami Mati Marije, z njeno brezpogojno ljubeznijo, milostjo in srčnosti. Cela leva polovica telesa mi je vibrirala in moja ženska energija je doživljala še globlje zdravljenje.
Moje srce je polno neverjetno globokih čutenj in doživljanj. Koliko neverjetnega je okoli nas, če si le vzamemo čas in prostor, da začutimo, da se povežemo. Narava je z nami, da nas odpira in mi z njo, da jo podpiramo.
Hvala celotni skupini za srčno vodenje in neverjetno čudovit vikend.
Se veselim naslednjega v aprilu.
Z ljubeznijo
Maja Radej – Majaea
V soboto zjutraj smo se podali do naselbine, ki je bila prvotno ustvarjena v bronasti dobi in doživljanje tam je bilo fantastično. Zaznavala sem banko božanskih kod, zakladnica znanja, ki je locirana pod ruševinam naselbine. Vse kar obstaja v tem vesolju je nekako shranjeno tam. Prisotnih je veliko svečeniških kod, božanske ženske energije, miline in lepote. Čutiti je bilo starodavne obrede, ki so te tam izvajali, s katerimi sem se lahko globlje povezala. Odprla sem se kraju, da me je zdravil in jaz njega. Energije so bile tako intenzivne, da sem imela občutek, da se bom kar razlila.
Le korak stran od naselbin smo raziskovali majhno mlako, ob kateri sem čutila močno prisotne kode svete ženskosti. Videla sem svete ženske, ki so se včasih tam negovale, umivale, povezovale z elementarnimi bitji vode. Pa še veliko vilinskih energij je bilo prisotnih. Oh, kako so me pobožale navznoter.
Naprej smo odrinili do starega hrasta, ki nas je vse poravnal v notranje ravnovesje. Hrast, ki uteleša božansko moško energijo je znotraj mene spodbudil proces svete notranje poroke. Znotraj mene sem zaznavala čutno, pretočno združevanje moje ženske in moške energije. Energiji sta plesali med seboj in ustvarjali novo, skupno kvaliteto. Iz dualnosti v enost. Iz ločenosti v združenost. Neverjetno ganjena in hvaležna za to globoko popotovanje k sebi.
Popoldan smo se podali do Starih Milj, kjer sem doživljala globok spoj z samim središčem Zemlje. Povezala sem se z božanskim zlatim žarkom iz centra mojega materničnega vratu dol, vse do žarečega ognja Zemlje. Tako globoko prizemljena, utelešena in stabilna. V sebi. Nadaljevali smo s skupnim zdravljenem prostora, ki me je popolnoma obrnil, preko mene so tekle svetlobne kode v light languageu, prostor se je čistil nasilnega uničenja, ki ga je doživel dolgo nazaj.
Dan smo zaključili v Debelem rtiču, kjer smo se iz klifa povezovali z morjem, elementarnimi bitji vode, delfini in kiti. Morje me je pobožalo in doživljala sem, kot da se kopam v globini oceana, kjer sem čutila stik vode po celi koži. Občutek brezčasja, brez težja, enost z morjem.
V nedeljo smo se odpravili še bližje k morju, v Strunjan in se povezovali s kaminimi stenami v sodelovanju z morskimi valovi. Spet me je preplaval občutek notranjega združevanja moške in ženske energije, igrivost, radost in življenje se je združevalo znotraj mene. Oh, kak občutek enosti.
Nadaljevali smo pri megalitu pod Križem, kjer sem zaznavala nekakšen mejnik med božanskim in zemeljskim. Med zgoraj in spodaj in prejela nalogo, da podprem prostor, da se združitev božanskega in zemeljskega izvede hitreje, še bolj gladko.
Po vzponu smo se ustavili pri drevesu, ki raste tik ob prepadu, kjer sem doživljala globoko varnost. Tisto resnično varnost, da je varno bit v telesu, da je varno doživljat sebe in svet, da je varno bit na tem planetu. Da je varno polno živet. Tisti resnično globoko varnost in se spomnila sem se obdobja, ko sem bila še v maternici, ko sem prvič, v tej inkarnaciji doživljala to globoko varnost. Ganjena sem bila ob čutenja in hkrati hvaležna, da sem znotraj sebe prebudila še globlje potenciale bivanja tu, na tem planetu.
Na naslednji lokaciji sem izhajala iz vizualizacije globokih korenin in široke krošnje in doživela globoko celovitost znotraj sebe. Iz srčne čakre sem se začela širiti in zaobjela cel planet. Doživela sem res globoko hvaležnost in nekako zlitje s celim planetom. Jaz sem del Zemlje in Zemlja je del mene. Tako hvaležna sem za to čutenje in to prebujenost mojega notranjega stanja. Zadnje mesece res ogromno delam na tej spojitvi z Zemljo, na tem občutku, da je varno živet in ganjena sem, da sem stopila še korak dalje v svobodo bivanja tu, na tem planetu.
Zaključili smo pri cerkvi Marije v Strunjanu, kjer sem se še bolj zbližala s kvalitetami Mati Marije, z njeno brezpogojno ljubeznijo, milostjo in srčnosti. Cela leva polovica telesa mi je vibrirala in moja ženska energija je doživljala še globlje zdravljenje.
Moje srce je polno neverjetno globokih čutenj in doživljanj. Koliko neverjetnega je okoli nas, če si le vzamemo čas in prostor, da začutimo, da se povežemo. Narava je z nami, da nas odpira in mi z njo, da jo podpiramo.
Hvala celotni skupini za srčno vodenje in neverjetno čudovit vikend.
Se veselim naslednjega v aprilu.
Z ljubeznijo
Maja Radej – Majaea
